Objave      Vse objave ›

  • Po dolgem času zopet lahko ogledali dokumentarni film Bomži - Cestni otroci v Makejevki. KURS - Klub študentov Ruš, Selnice in Lovrenca v četrtek, 27. 2., ob 17.00 v Domu kulture Ruše organizira ogled filma in pogovor z Andrejem. Lepo vabljeni!

    Po ogledu sledi druženje ob jedači in pijači.

    Več pa si lahko preberete na spletni strani KURS

     
  • Film Bomži - Cestni otroci v Makejevki je bil uvrščen na letošnji Kinofest v New Yorku. Ameriška premiera filma bo tako v soboto, 6. aprila, ob 13.00. Dr. Naterer pa bo predaval tudi na 57. letni konferenci društva CIES v Lousiani , kjer bo 13. marca govoril o otrocih iz Makejevke.

    Več

Projekt

Material za dokumentarni film Bomži, cestni otroci v Makejevki je bil zbran med antropološkim terenskim delom med leti 2000 in 2012 v ukrajinskem mestu Makejevka, ki leži v Donietski regiji. Raziskava je bila oblikovana kot integracija kvalitativnih in kvantitativnih metod raziskovanja, glavni namen raziskave pa je izdelati čim bolj popolni pregled in vpogled v vsakodnevno življenje cestnih otrok v Makejevki v longitudinalni perspektivi. Izbran vzorec je zajemal 68 otrok, ki so v času opravljanja raziskave živeli v štirih skupinah na različnih geografskih lokacijah v mestu (Naterer, 2010: 181-182):

- 1. skupina živi v centru Makejevke;
- 2. skupina živi na obrobju mesta, v mestni četrti Ziljoni (približno 12 km iz centra mesta);
- 3. skupina živi v mestni četrti Puška-Daki, približno 8 kilometrov iz centra mesta;
- 4. skupina živi v centru Makejevke.


Ta delitev se je pokazala še posebej uporabna iz dveh razlogov (ibid.):

1. Omogočila je opazovanje različnih skupin cestnih otrok, ki so na treh različnih lokacijah v mestu, in opazovanje vplivov različnega urbanega okolja na skupino.
2. Omogočila je aplikacijo različnih metodoloških prijemov na relativno podobnih skupinah (vpliv specifičnih metodoloških prijemov na podobo raziskovane skupine, predvsem metode opazovanja z udeležbo in metode opazovanja brez udeležbe).


Uporabljene tri glavne metode raziskovanja:

1. opazovanje z udeležbo – vsakodnevno opazovanje je bilo izvedeno na cesti in je vključevalo aktivno participacijo pri aktivnostih v skupini; zbiranje podatkov je potekalo preko interakcije s člani skupine v obliki terenskih zapiskov, v obliki dnevnika, terenskih poročil in pogovornih zapisov v avdio obliki;

2. intervju – vprašalniki z odprtimi vprašanji, ki so bili naravnani na zbiranje podatkov v zvezi s trenutno situacijo cestnih otrok, njihovimi družinskimi razmerami, medosebnimi odnosi v skupini, življenjskimi pogoji na cesti in njihovo projekcijo lastne prihodnosti; vzorec je zajemal 68 otrok;

3. vizualni zapisi – uporaba video opreme za zbiranje vizualnega materiala iz vsakodnevnega življenja cestnih otrok.


Kot dopolnilo glavnim metodam sta bili uporabljeni tudi dodatni metodi (ibid.):

1. vprašalnik z zaprtimi vprašanji – vprašalniki so bili uporabljeni med terenskim delom leta 2000, predvsem za potrebe zbiranja sociografskih in kvantitativnih podatkov;

2. opazovanje brez udeležbe – metoda je bila uporabljena med opravljanjem terenskega dela leta 2000 v 3. skupini, z glavnim namenom opazovanja razlik v dobljenih podatkih na podlagi aplikacije drugačnih metodoloških prijemov, torej razlike v podatkih, zbranih z metodo opazovanja z udeležbo in metodo opazovanja brez udeležbe.

Zbiranje podatkov med opravljanjem terenskega dela v Makejevki je potekalo na lokacijah v mestu, kjer cestni otroci živijo ali se zadržujejo (ibid.):
- v centru Makejevke: glavna avtobusna postaja, postaja maršrutke, nakupovalni center Pasaž, nakupovalni center Univermag, tržnica Plehanova;
- v mestni četrti Ziljoni: avtobusna postaja, centralna tržnica (Rinak nad Ziljonom) in okoliške zgradbe;
- mestna četrt Puška/Daki: avtobusna postaja, restavracija »na Puški«, centralna tržnica in okoliške zgradbe.

Poseben poudarek je bil na uporabi vizualnih metod, ki so med terenskim delom v Makejevki vključevale uporabo video kamere in fotoaparata. Poleg snemanja vsakodnevnega življenja otrok, kjer je bila vizualna metoda uporabljena vzporedno z metodo opazovanja z udeležbo, sta bila kamera in fotoaparat uporabljena tudi pri izvajanju drugih metod, največkrat pa pri izvajanju intervjujev in opazovanju brez udeležbe (prim. Naterer 2010: ). Vizualni material je bil največkrat uporabljen že na terenu, in sicer za potrebe triangulacije že zbranih podatkov. Otrokom so bili razdeljeni štirje digitalni fotoaparati, razložena raziskovalna vprašanja in napotki za fotografiranje (glavni napotek: »Izdelaj 5 fotografij najpomembnejših stvari v svojem vsakodnevnem življenju!«). Fotografije so bile vsakič sproti razvite in pokazane otrokom, ki so fotografije posneli, da so lahko dodali svoje komentarje. 

Podobno velja tudi za zbiranje video materiala. Med otroke sta bili občasno razdeljeni dve video kameri in napotki, vezani na snemanje. Otroci so bili naprošeni, da posnamejo v glavnem stvari, ki se jim zdijo zanimive, obveljal pa je tudi napotek »Izdelaj 5 posnetkov najpomembnejših stvari v svojem vsakodnevnem življenju!«. Večina uporabnikov kamere je snemala aktivnosti, ki so vezane na uporabo baltuške in ker so bili posnetki relativno dobre kvalitete, so bili kasneje uporabljeni pri montaži dokumentarnega filma.

triangulacijski nacrt