Objave      Vse objave ›

  • Po dolgem času zopet lahko ogledali dokumentarni film Bomži - Cestni otroci v Makejevki. KURS - Klub študentov Ruš, Selnice in Lovrenca v četrtek, 27. 2., ob 17.00 v Domu kulture Ruše organizira ogled filma in pogovor z Andrejem. Lepo vabljeni!

    Po ogledu sledi druženje ob jedači in pijači.

    Več pa si lahko preberete na spletni strani KURS

     
  • Film Bomži - Cestni otroci v Makejevki je bil uvrščen na letošnji Kinofest v New Yorku. Ameriška premiera filma bo tako v soboto, 6. aprila, ob 13.00. Dr. Naterer pa bo predaval tudi na 57. letni konferenci društva CIES v Lousiani , kjer bo 13. marca govoril o otrocih iz Makejevke.

    Več

Bivši so-igelniki

Prvo poglavje nosi naslov Bivši so-igelniki in se osredotoča na individualne zgodbe cestnih otrok v Makejevki. Cestni otroci, ki jih je mogoče danes srečati v skoraj vseh ukrajinskih mestih, so se na cestah začeli pojavljati konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ker nobeden od opravljenih popisov prebivalstva ni vključeval cestnih otrok, število le-teh ni znano. Tisto, kar je povsem jasno pa je, da so otroci pristali na cesti v veliki meri zaradi socialne in ekonomske krize, ki je Ukrajino zajela v letih neposredno po osamosvojitvi.
Dokumentarni film Bomži: cestni otroci v Makejevki temelji na antropološkem terenskem delu, ki je vključevalo 68 otrok na različnih lokacijah v mestu (Naterer, 2010):


»Ko gre za sestavo populacije cestnih otrok po spolu, velja, da je med 68 otrok bilo 52 (76,5 %) fantov in 16 (23,5 %) deklet. Povprečna starost v celotni populaciji je bila 13,6 let. 47 (69,1 %) otrok je kot svoj dom navedlo cesto, 21 (30,8%) pa družino. Med glavnimi razlogi za beg otrok na cesto izstopajo slabe življenjske razmere v družini, alkoholizem in nasilje, pri otrocih pa je prisotna matrifokalna oblika družine. Med 68 otroki jih je imelo 43 (63,2 %) prisotna oba starša, 18 (26,3 %) le mater, 1 (1,5 %) le očeta, 6 (8,8 %) pa staršev ni imelo. Od 66 (100 %) otrok, ki so med raziskavo navedli obliko družine, jih je 36 (52,9 %) opisalo svojo družino kot popolno, 32 (47,1 %) pa kot nepopolno, dezintegrirano oziroma enostarševsko. Med 68 otroki jih je 50 (73,5 %) opredelilo situacijo v družini kot problematično, 18 (26,5 %) pa jih je menilo, da v njihovih družinah ni izrazitejših problemov. Med najizrazitejšimi problemi izstopajo alkoholizem, ki se pojavlja po večini tudi v kombinaciji z brezposelnostjo in inhalanti. 60 (88,2 %) jih je poročalo o participaciji v enem od vzgojno-izobraževalnih programov institucij, 8 (11,8 %) pa jih ni nikdar hodilo v šolo.«

Miša, 9 let (odlomek iz intervjuja 2000):

»Moj oče je bil težek pijanec. Veliko je pil, še preden so zaprli rudnik, v katerem je delal, in potem je izgubil službo … in ko je bil pijan, me je pretepal, pa mamo in brata in ostale tudi … pretepal me je tudi, ko ni bil pijan, in ko je bil, me je pretepal še bolj. Ko mi je bilo tega dovolj, sem pobegnil in se nikoli več vrnil. Nekaj časa za tem je za mano prišel tudi moj brat …«

Anja, 15 let, o Sergeju, 14 let (odlomek iz intervjuja 2000):

»Njegovi starši imajo veliko denarja, lastniki bencinske črpalke so. Ko je njegov oče umrl, se je mama poročila z nekom drugim … Sergej se je s tem moškim prepiral in ko ga je ta usekal, je Sergej pobegnil.«


Velika večina v filmu predstavljenega materiala je bila zbrana v skupini, ki je živela v mestni četrti Puška. Skupina je imela od 15 do 20 članov, od katerih je bilo največ fantov. Skupina se je oblikovala okoli dveh fantov, Arturja in Vadjima, ki sta sredi devetdesetih let pristala na cesti s svojima družinama. Veliko članov skupine je iz dezintegriranih in razpadlih družin, v katerih je bilo veliko alkoholizma in različnih oblik zlorab. Skupina je imela socialno strukturo, podobno strukturi družine (Naterer, 2010). Oblikovana je bila okoli dveh osnovnih avtoritet, avtoritete očeta in avtoritete matere, zastopani in izvajani v skupini s strani dveh bratrancev, Arturja in Vadjima, ki sta bila hkrati tudi najstarejša in na cesti najdalj časa. Artur je bil tisti, ki bi ga lahko opisali kot očeta v skupini; otroci so ga prepoznavali kot nekoga, ki je sposoben nuditi racionalne nasvete in fizično zaščito. Njegov nekaj let mlajši bratranec Vadjim pa je bil tisti, h kateremu se je bilo mogoče zateči po potuho, hrano in finance, reševal pa je tudi manjše spore in razprtije (ibid.).

Skupina na Puški (2004):

struktura skupine

Prikaži # 
Naslov Avtor Zadetkov
Bratje Patkidiš Napisal Super User 1564
Vadjim in Artur Napisal Super User 1395